Vodni sesalci - značilnosti in primeri

Vsa živa bitja na planetu imajo svoj izvor v vodno okolje. Skozi evolucijsko zgodovino so se sesalci spreminjali in prilagajanje razmeram na površini zemlje, dokler se pred nekaj milijoni let nekateri niso ponovno potopili v oceane in reke ter se v teh razmerah prilagodili življenju.

V tem članku Better-Pets.net bomo govorili vodni sesalci, bolj znani kot morski sesalci, saj v morjih živi največje število tovrstnih vrst. Odkrijte značilnosti teh živali in nekaj primerov.

Značilnosti vodnih sesalcev

Življenje sesalcev v vodi se zelo razlikuje od življenja kopenskih sesalcev. Za preživetje v tem okolju so morali v času evolucije pridobiti posebne lastnosti.

Voda je veliko gostejši medij kot zrak in poleg tega ponuja večjo odpornost, zato imajo vodni sesalci telo izjemno aerodinamično kar jim omogoča enostavno obvladovanje. Razvijajte se plavuti podobno kot pri ribah je prišlo do pomembne morfološke spremembe. Omogoča jim povečanje hitrosti, neposredno plavanje in komunikacijo.

Voda je medij, ki absorbira veliko več toplote kot zrak, zato imajo vodni sesalci debelino maščobna plast pod a trda in robustna koža, ki jih izolirajo od teh toplotnih izgub. Prav tako služi kot zaščita, ko živijo v zelo hladnih predelih planeta. Nekateri morski sesalci imajo dlake, ker se nekatere vitalne funkcije izvajajo zunaj vode, na primer razmnoževanje.

Tisti morski sesalci, ki v določenih obdobjih svojega življenja živijo v velikih globinah, so razvili druge organe, da lahko živijo v temi, npr. sonar. Občutek vida v teh ekosistemih ni uporaben, saj sončna svetloba ne doseže te globine.

Tako kot vsi sesalci imajo tudi te vodne živali mlečne žleze Proizvajajo mleko za svoje mlade, znojne žleze in svoje potomce nosijo v telesu.

Dihanje vodnih sesalcev

Vodni sesalci za dihanje potrebujejo zrak. Zato vzamejo velike količine zraka in ga zadržijo v pljučih dlje časa. Ko se po vdihu potopijo, lahko preusmerijo kri v možgane, srce in skeletne mišice. Vaše mišice imajo visoko koncentracijo beljakovine, imenovane mioglobin, sposobni kopičiti velike količine kisika.

Na ta način lahko vodne živali preživijo precej časa, ne da bi vzele zrak. The mlada in novorojena teleta Nimajo razvite te zmogljivosti, zato bodo morali večkrat vzeti zrak kot ostali v skupini.

Vrste vodnih sesalcev

Večina vrst vodnih sesalcev živi v morskem okolju. Obstajajo tri vrste vodnih sesalcev: kitovca, mesojeda in sirenija.

Naročite cetaceo

Znotraj reda Cetacea so najbolj reprezentativne vrste kitov, delfinov, kitovcev, kitov ubijalcev in pliskavk. Kitovi so se razvili iz vrste kopenskih mesojedih kopitarjev pred več kot 50 milijoni let. Red kitov je razdeljen na tri podrede (eden od njih je izumrl):

• Arheoceti: štirinožne kopenske živali predhodnice sedanjih (izumrlih) kitov.
• Mysticeti: so baleen kitovi. So brezzobe mesojede živali, ki vzamejo velike požirke vode, nato jo filtrirajo skozi brado in z jezikom poberejo ujete ribe.
• Odontoceti: To vključuje delfine, kite ubijalce, pliskavke in kitove kljune. To je zelo raznolika skupina, čeprav je njena glavna značilnost, da imajo zobe. V tej skupini lahko najdemo roza delfina (Inia geoffrensis), vrsta vodnih rečnih sesalcev.

Mesojedi red

V mesojedi red uvrščamo tjulnjev, morskih levov in moržev, čeprav bi lahko vključili tudi morsko vidro in polarne medvede. Ta skupina živali se je pojavila pred približno 15 milijoni let in naj bi bila tesno povezana z govedinami in medvedi (medvedi).

Naročite sireno

Zadnje naročilo, sirenia, vključuje dugongov in morskih krav. Te živali so se razvile iz tetiterije, živali zelo podobne slonom, ki so se pojavile pred približno 66 milijoni let. Dugongi naseljujejo Avstralijo in morske ribe v Afriki in Ameriki.

Seznam primerov vodnih sesalcev in njihova imena

Naročite cetaceo

Mysticeti:

• Grenlandski kit (Balaena mysticetus)
• Južni desni kit (Eubalaena australis)
• Ledeniški desni kit (Eubalaena glacialis)
• Pacifiški desni kit (Eubalaena japonica)
• Kit kit ((Balaenoptera physalus)
• Sei ali boreal plavuti kit (Balaenoptera borealis)
• Brydejev kit kit (Balaenoptera brydei)
• Kit kit (Balaenoptera edeni)
• Veliki modri kit ali kit plavuti (Balaenoptera musculus)
• Minke, minke ali kita (Balaenoptera acutorostrata)
• Fin kit ali antarktična minka (Balaenoptera bonaerensis)
• Omura Fin kit (Balaenoptera omurai)
• Yubarta ali grbavi kit (Megaptera novaeangliae)
• Sivi kit (Eschrichtius robustus)
• Pigmejski kit (Caperea marginata)

Odontoceti:

• Tonina kombinezon (Cephalorhynchus commersonii)
• Težki delfin (Cephalorhynchus heavisidii)
• Navadni navadni delfin (Delphinus capensis)
• Pigmejski kit morilec (Feresa atenuata)
• Pilotni kit (Globicephala melas)
• Rissov delfin (Grampus griseus)
• Fraserjev delfin (Lagenodelphis hosei)
• Atlantski delfin (Lagenorhynchus acutus)
• Severni delfin brez plavuti (Lissodelphis borealis)
• Navadni kit ubijalec (Orcinus orca)
• Roza delfin iz Hongkonga (Sousa chinensis)
• Črtasti delfin (Stenella coeruleoalba)
• Dobri ali delfin (Tursiops truncatus)
• Boto, amazonski delfin, roza delfin (Inia geoffrensis)
• Baiji, kitajski rečni delfin (Lipotes vexillifer)
• Delfín del Plata (Pontoporia blainvillei)
• Beluga (Delphinapterus leucas)
• Narval (Monodon monoceros)

Mesojedi red

• Sredozemski tjulenj (Monachus monachus)
• Severni slonov tjulenj (Mirounga angustirostris)
• Leopard tjulenjHydrurga leptonyx)
• Pristaniški ali skupni pečat (Phoca vitulina)
• Avstralski in južnoafriški morski lev (Arctocephalus pusillus)
• Morski medved Guadalupe (Arctophoca philippii townsendi)
• Stellerjev morski lev (Eumetopias jubatus)
• Kalifornijski morski lev (Zalophus californianus)
• Morska vidra (Enhydra lutris)
• Polarni medved (Ursus maritimus)

Naročite sireno

• Dugong (Dugong dugon)
• Karibska morska riba (Trichechus manatus)
• Amazonska morska riba (Trichechus inunguis)
• Afriška morska riba (Trichechus senegalensis)

Če želite prebrati več člankov, podobnih Vodni sesalci - značilnosti in primeri, priporočamo, da vstopite v naš razdelek Zanimivosti o živalskem svetu.

Reference

https://basicbiology.net/animal/mammals/marine

Bibliografija

Irving, L. 1973. Primerjalna fiziologija termoregulacije. ACADEMIC PRESS, INC. 2: 47-96.

Kramer, D. L. 1988. Vedenjska ekologija dihanja zraka vodnih živali. Canadian Journal of Zoology, 66 (1): 89-94.